Zveza društev slovenskih
filmskih ustvarjalcev

Kersnikova 12, 1000 Ljubljana



info@zdsfu.si


Uradne ure


Ponedeljek, torek, četrtek:

11.00 – 13.00

Sreda:

13.00 – 16.00

Priložnosti za nov zagon

8 Dec, 2021

Na okrogli mizi z naslovom Priložnosti za nov zagon, so gostje Nika Gričar iz Slovenskega filmskega centra, Robert Kordić iz CMS Slovenija Danijel Hočevar, FPS in Hrvoje Hribar, FERA ocenili položaj avdiovizualne industrije (AVI) v Sloveniji in ga primerjali s položajem te panoge v drugih državah EU, kjer razvoj in modernizacijo AVI prek sistema državnih pomoči podpirajo v precej večji meri, s tem pa delajo svoje gospodarsko okolje bolj konkurenčno, kot je slovensko.

 

Nika Gričar je uvodoma predstavila ugotovitve raziskave Wagner Hatfield, kako se države soočajo s težavami na področju AV in tudi dobre prakse držav, ki so po velikosti primerljive s Sovenijo. Predstavila je tudi javna-politična priporočila za področje AV industrije, ki izhajajo iz same raziskave in so še posebej pomembna za majhna jezikovna okolja, kar velja tudi za Slovenijo. Poudarila je predvsem pomen povezovanja med različnimi državami in višanje sredstev za koprodukcije.

 

Robert Kordić iz CMS Slovenija je poudaril pomembnost AVI za slovensko gospodarstvo in velik upad sredstev, ki je industrijo prizadel zaradi epidemije covid-19. V svoji predstavitvi je omenil tudi državno pomoč v epidemiji, ki je po njegovem mnenju prenizka. »Ker je Slovenija majhen trg za filmsko produkcijo, so prav javna sredstva nujna za dobro delovanje te industrije,« je prepričan. Vse skupaj je primerjal s situacijo v drugih državah EU, ki so za omenjeno industrijo poskrbeli veliko bolje kot pri nas.

Priložnosti za AVI v Sloveniji vidi predvsem v digitalizaciji, ki bi lahko ustvarila nove oblike izkušenj in poslovnih modelov, in v medsektorskem razvoju, kjer so nove možnosti za nadgradnjo.

 

Skozi pogovor, ki ga je vodil Urban Tarman, sta svoje poglede na področje AVI predstavila tudi Danijel Hočevar in Hrvoje Hribar.

 

Hočevar je dejal, da je epidemija razgalila trdnost temeljev AVI in tudi kakšna je problematika AVI v Sloveniji. »Če želimo, da bo industrija preživela in se postavila na lastne noge, potem je vanjo treba vlagati višja sredstva,« je dejal. Ob tem je spomnil na podatek iz ene od preteklih študij, da se s tem za vsakih 10 mest v AVI preko posrednih učinkov ustvari oz. zaposli še 8 oseb (zlasti v servisnih in nastanitvenih storitvah).

Temeljit razmislek o AVI je po njegovem potreben ne samo zaradi epidemije, ampak zaradi vse večje konzumacije AV del. Ponujajo se velike možnosti, a je prepričan, da politika navkljub vsem kazalnikom, da gre za resno vejo industrije, na obeh straneh političnega spektra za to še nima posluha, ob tem pa opozarja tudi, da dokler slovenska RTV, ki je javna in državna, ne bo naredila več serij letno, na tem področju ne bomo naredili preskoka.

 

Hrvoje Hribar je v pogovoru poudaril, da so filmski ustvarjalci nekakšne dvoživke, ustvarjalci in podjetniki. Prepričan je, da so študije primerov iz tujine dobra praksa, a da še vedno ne pomenijo recepta, ki bo zagotovo vžgal tudi v Sloveniji. Hrvoje je poudaril predvsem kulturne in domoljubne razloge zaradi katerih bi morali Slovenci želeti spodbujati našo kulturo tudi prek AVI. Pri tem je izpostavil primer Islandije, ki je dežela s toliko prebivalci, kot jih šteje Ljubljana, a so v njej ljudje tako ponosni na svojo kulturo, da se to odraža tudi v izjemno uspešni AVI.

 

V nadaljevanju so gostje spregovorili tudi glede proračunskih virov, za katere so si edini, da jih AVI potrebuje. Danijel Hočevar je dejal, da se mu zdi skrajno nesprejemljivo, da poslanci še niso posodobili zakona o AV dejavnosti. Zakon, ki je sedaj v parlamentarni proceduri, je zanj impotenten, zato poslance spodbuja, da zakon spremenijo na način, da bo omogočal nadaljnji razvoj AVI tako, kot to počno v sosednjih državah.

 

Gostje so si bili ob koncu pogovora enotni, da pogled v prihodnost za slovensko AVI ni najbolj dober in da je potrebno premisliti, kaj država sploh želi početi z AVI. Poudarili so tudi, da je Slovenskemu filmskemu centru potrebno dati osrednjo vlogo in neodvisnost v programskem smislu. Kljub novemu koronskemu letu, letos AV ustvarjalci ne bodo deležni PKP, ki je ob koncu prejšnjega leta ustvarjalcem AV prinesel 1,4milijona.

 

Pogovor si lahko v celoti ogledate TUKAJ.