Strategija za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030
Avdiovizualna industrija v Sloveniji bo do leta 2030 postala gonilna sila slovenske kulture in
pomemben steber slovenskega gospodarstva.
Na pobudo predsednika vlade RS dr. Roberta Goloba je Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (Zveza DSFU) pripravila Strateški načrt za razvoj slovenske avdiovizualne industrije do leta 2030. Kje so meje razvoja avdiovizualnega sektorja, če bi delovali strateško in izkoristili vse naše potenciale, je vprašanje, na katerega bo poskušala odgovoriti študija Zveze DSFU.
Cilji
Izkoriščanje celotnega gospodarskega potenciala
Analiza slovenske AV industrije potrjuje velik neizkoriščen gospodarski potencial. Cilj implementacije strateških iniciativ je izboljšanje ključnih ekonomskih kazalnikov (prihodka, dobička, dodane vrednosti) in s tem povečanje fiskalnih učinkov panoge.
Sistemsko urediti področje
Sedanja ureditev slovenske AV industrije je neustrezna, saj ne omogoča uspešnega in neprekinjenega delovanja njenih udeležencev. Strateška iniciativa se osredotoča na sistemsko in celovito naslavljanje trenutnega stanja, še posebej na vzpostavitev ustrezne institucionalne in zakonodajne ureditve.
Zagotoviti ustrezno financiranje
Zagotovitev zadostnega obsega financiranja slovenske AV industrije je ključna za njeno uspešnost in razvoj. Do leta 2030 je nujno povečati proračunska sredstva ter pridobiti dodatna sredstva iz izvenproračunskih virov.
Dosegati uspehov AV del na mednarodnih festivalih najvišje ravni
Uspeh slovenske AV industrije ni le gospodarski, ampak tudi umetniški dosežek ustvarjalcev. Do leta 2030 je cilj zagotoviti kontinuirano udeležbo in uspehe slovenskih AV del na najvišjih mednarodnih festivalih, kar predstavlja pomembno potrditev kakovosti domačega AV ustvarjanja.
Razumevanje AV del kot pomembnega gradnika slovenske kulture
Cilj strateških iniciativ na kulturnem področju je uveljavljanje razumevanja AV del kot ključnega elementa slovenske kulture med odločevalci, strokovno javnostjo in širšo publiko. AV dela so pomemben steber kulturnega izraza vsakega naroda, zato je ključno, da jim namenimo ustrezno vlogo.
Neprepoznan gospodarski pomen
Čeprav podatki kažejo, da je AV industrija za Slovenijo pomembna in dobičkonosna gospodarska panoga, je med odločevalci na vseh ravneh še vedno prisotno nezadostno razumevanje in prepoznavanje potenciala AV industrije.
strateških iniciativ
Razumevanje AV del kot pomembnega gradnika slovenske kulture
Sistemska neurejenost
Področje AV industrije ni sistemsko urejeno, saj področja ne ureja krovna zakonodaja, ki bi ustrezno naslavljala in sistemsko urejala vse bistvene vidike AV industrije, ne obstaja pa niti samostojna, neodvisna in učinkovita centralna institucija, pristojna za področje.
strateških iniciativ
Ustrezna in celovita sistemska ureditev področja
Nezadostni viri financiranja
Višina proračunskih in drugih javnih sredstev, ki so bila zadnje desetletje praktično na nespremenjeni ravni, ter odsotnost pomembnih zunajproračunskih virov, onemogočata ustvarjanje AV del v večjem obsegu in večji kakovosti.
strateških iniciativ
Zagotovitev ustreznega obsega financiranja
Neustrezna podpora produkcijam
Za produkcijo kakovostnih AV del je bistvenega pomena ustrezna podpora ključnih deležnikov, predvsem nacionalnih televizij, kot je RTV Slovenija, ki pa svoje (zakonsko določene) vloge pri produkciji AV del ne izvaja v zadostni meri.
strateških iniciativ
Kontinuirano doseganje uspehov AV del na mednarodnih festivalih najvišje ravni
Zapostavljen kulturni vidik
Zagotavljanje ustrezne dostopnosti (npr. prek digitalizacije) in razumevanja slovenskih AV del kot vizualnih spomenikov sodobnega časa je bistvenega pomena za ohranjanje, negovanje in razvoj slovenske kulture ter slovenskega jezika.
strateških iniciativ
Razumevanje AV del kot pomembnega gradnika slovenske kulture
Dobre prakse
Snemanje Netflixovega filma v Piranu
10 milijonov EUR prihodkov gospodarstva
17 snemalnih dni, 650 filmskih delavcev, 30.000 nočitev
17 snemalnih dni, 650 filmskih delavcev, 30.000 nočitev
Snemanje filma Orkester v Zasavju in Slovenj Gradcu
1,1 milijona EUR prihodkov gospodarstva
31 snemalnih dni, 85 filmskih delavcev, 900 nočitev
490 tisoč EUR javnih programskih sredstev
“Za nami je najuspešnejše leto za slovenski film. Rekordno je bilo tako po številu gledalcev domačega filma v kinematografih kot tudi po mednarodnih uspehih.”
Nataša Bučar
Direktorica Slovenskega Filmskega Centra, 2023Odmevnejši uspehi
- Nagrada žirije na festivalih Nara International Film Festival in CinEast FF (film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, režija Gregor Božič)
- Posebna omemba žirije na festivalu „New Holland“ Debut Film Festival (film Oroslan, režija Matjaž Ivanišin)
- Svetovna premiera na mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu, sekcija Novi režiserji (film Inventura, režija Darko Sinko)
- Glavna mednarodna nagrada najpomembnejšega filmskega festivala kratkega filma v „Clermont Ferrandu“ (film Sestre, režija Katarina Rešek – Kukla)
- Nagrada Evropske filmske akademije za najboljši kratki film – „evropski oskar“ (film Babičino seksualno življenje, režija Urška Djukić)
- Uvrstitev v ožji izbor za nominacijo za oskarja za najboljši animirani kratki film (film Steakhouse, režija Špela Čadež)
- Nagrada za režijo filma sekcije Forward Future na mednarodnem filmskem festivalu v Pekingu (film Orkester, režija Matevž Luzar)
Pogledi
“Podatki kažejo, da podhranjeni s strategijo in brez resne vizije na AV področju dosegamo nadpovprečne kulturne in gospodarske rezultate. Samo vprašamo se lahko, kaj vse bi dosegli s sistematičnim pristopom?”
Klemen Dvornik
“Mednarodni uspehi slovenskega filma v zadnjih letih dokazujejo, da prvič v zgodovini po najvišjih dosežkih posegajo talenti vseh generacij. Tudi zato je potrebno ta sektor sistematično in razvojno podpreti.”
Matevž Luzar
“Slovenska AV produkcija je neločljiv del evropskega kulturnega, kreativnega in gospodarskega prostora. Vlaganje v domačo AV industrijo je naložba v domačo kulturo, v domači talent in v našo skupno prihodnost.”
Petra Vidmar
“Številne nagrade, ki jih domači ustvarjalci redno prejemamo v tujini, kažejo na to, da so tudi preko meja prepoznali velik potencial slovenske AV industrije.”
Urška Djukić
Dokument: Strateški načrt za razvojavdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030