Pred nami so negotovi časi na področju televizijskih serij, pravijo strokovnjaki

V sklopu Berlinale Series Market je CinemaxX 19. februarja gostil okroglo mizo z naslovom “Silver Linings – Overcoming Crisis through New Opportunities”. Na dogodku so sodelovali Danna Stern (ustanoviteljica in direktorica produkcijske hiše In Transit Productions), Yi Qiao (direktorica dramske produkcije v studiu ZDF), Sabine de Mardt (predsednica nemškega oddelka Gaumonta) in Roy Ashton (partner pri agenciji Gersh). Pogovor je vodil Stewart Clarke iz Deadline-a.

Najprej je Stern poudarila, da je bilo zadnje leto v industriji težko, zaradi česar je bilo izgubljenih veliko delovnih mest. Dejala je: “Najboljša pot naprej je, da ne živimo v nekakšni sanjski preteklosti,” ampak da se raje ozremo v prihodnost. Dodala je, da je še vedno ključnega pomena, da se pri razvoju projekta postavljajo osnovna vprašanja (zlasti “za koga” v zvezi s ciljno publiko), in da nima smisla poskušati vleči nazaj gledalcev, ki smo jih izgubili, temveč se je treba osredotočiti na ohranjanje tistih, ki so nam zvesti. Eno od pogostih vprašanj, ki se jih je dotaknila, je, kako se oddaje med razvojem in produkcijo zelo postarajo.

Qiao se je strinjala in poudarila, da je razvoj še vedno ključnega pomena, saj morajo producenti in ustvarjalci “od samega začetka poznati svoj projekt od znotraj”, imeti jasno vizijo glede predstavitve, ciljnega trga in naročnikov.

Glavni cilj je torej “prenašanje ustvarjalnih idej”, hkrati pa “razmišljanje o ekonomičnosti”. Poleg tega mnogi producenti pridejo z idejami, ki morda zvenijo privlačno, vendar nekako obtičijo v svojih lastnih mehurčkih. V tem pogledu je imeti mednarodnega partnerja med razvojem projekta lahko dobra izbira, vendar je pomembno tudi razumeti, na kakšen način lahko to vpliva na ustvarjalni proces.

De Mardt se je dotaknila Gaumontovega dela v različnih državah in tega, kako si skupina prizadeva “združiti zabavo s sporočilnostjo”. Izjavila je, da je treba na področju vsebine gledati optimistično, saj potrebujemo vedno več “ganljivih in pomembnih zgodb”. V zvezi s tem je omenila filme, kot sta Anatomy of a Fall in kandidat za nagrado občinstva LUX The Teachers’ Lounge, ki jih je označila za “zelo umetniške, a tudi komercialno uspešne. […] Smo bolj na komercialni strani, vendar potrebujemo vse to,” je dejala in dodala, kako pomembno je, da se še naprej osredotočamo na nove originalne vsebine.

Ashton je v svojem komentarju dejal, da je področje serij kljub težkim razmeram še vedno preveč nasičeno. Po njegovih besedah so stroški preveliki – omenil je spin-off Game of Thrones House of the Dragon, ki je stal 23 milijonov dolarjev na epizodo prve sezone in 28 milijonov dolarjev na epizodo druge sezone, ter Percy Jackson and the Olympians, ki je stal približno 18-20 milijonov dolarjev na epizodo. Izrazil je dvom o tem, kako dober je bil njihov sprejem, saj se zdi, da celo njegovi otroci, stari od 11 do 14 let, ki bi morali biti del ciljnega občinstva, niso zainteresirani za te serije.

V zvezi z vsebinami, ki niso v angleškem jeziku, je Ashton povedal, da turški ustvarjalci vsebin zdaj dobesedno “tiskajo denar”, saj so si ustvarili ogromno bazo strank, ki zajema Rusijo, Bližnji vzhod, Vzhodno Evropo, latinoameriško populacijo v ZDA in Latinsko Ameriko. Južna Koreja in Avstralija sta bili prav tako omenjeni kot uspešni državi za produkcijo televizijskih serij.

De Mardt je pozneje pozvala k ugodnejši zakonodaji v Nemčiji, saj je trenutno “neusklajena”, in spodbuja snemanje nemških oddaj v Vzhodni Evropi.  Stern je pozneje priznala: “Nobody knows anything,” in Qiao se je s tem strinjala. Večina dela, je po mnenju Qiao, povezana s tajmingom in predvidevanjem: “Breaking Bad, na primer, je prišel v času, ko nihče ni vedel, da bo tako uspešen.”

Ashton je o problematiki produciranja po algoritmih dejal: “Smo v času, ko omrežja vedo, kaj si želijo, ne vedo pa, kaj si želi publika.” Negativno je ocenil tudi pomanjkanje možnosti odločanja individualnih producentov v ZDA in osredotočenost velikih igralcev na monetizacijo obstoječe knjižnice, namesto da bi občinstvu podarili “nekaj novega”.

“Zgodbe so še vedno lahko čarobne, če so sestavljene iz pravih ‘sestavin’. […] Ne želim zveneti preveč romantično, vendar je to pomembno in te prisili k razmišljanju izven okvirov. Vzpostaviti moramo ozračje, v katerem lahko delaš napake in da te zaradi tega ne odpustijo. Potem lahko pridemo do kakovostnih vsebin,” je zaključila de Mardt.

vir: https://cineuropa.org/en/newsdetail/457516/